zamozgane.sinapsa.orgza možgane |

manifest zakaj cilji kako država podjetja in organizacije posamezniki partnerji projekti manifest za možgane podprite manifest za možgane dohodnina za možgane namenite del svoje dohodnine možganom Å¡tipendije za možgane pomagajte mladim nevroznanstvenikom prostovoljci za možgane prispevajte čas za napredek spoznanj o možganih ALS izziv z vedrom ledene vode ozavešÄanje o bolezni ALS blog akcija za možgane se pričenja Blaž Koritnik prvih deset dni projekta za možgane Grega Repovš Evropski mesec možganov Rok Berlot 2000+ podpisov za Nacionalni dan možganov Grega Repovš Slovenski dan možganov Blaž Koritnik Koliko Slovenci vemo o možganih? ekipa projekta Z možgani za možgane Koliko Slovenci vemo o možganih? Zagnali smo Å¡tudentski inovativni projekt za družbeno korist Z možgani za možgane ! V partnerstvu Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Zavoda Umni , ter ob podpori SiNAPSE , slovenskega druÅ¡tva za nevroznanost, smo Å¡tudenti treh programov (medicine, psihologije in kognitivne znanosti) začeli s projektom, s katerim želimo preveriti seznanjenost javnosti z delovanjem možganov v zdravju in bolezni in opredeliti ovire, s katerimi se posamezniki in družba soočajo pri usvajanju znanstveno podprtih strategij za zdravje možganov. Končni cilj projekta je izboljÅ¡ati individualne in družbene prakse za zdravje možganov. Pomagajte nam tudi vi! Podprite in spremljajte projekt , sodelujte v tvornem zbiranju podatkov za ta projekt in spodbudite svoje najbližje, prijatelje in znance, da živijo z možgani v mislih ! Ob prvem dnevu možganov smo pripravili izbor znanstveno podprtih napotkov za zdravo življenje s poudarkom na skrbi za zdravje možganov. Skrb za možgane spanje gibanje prosti čas kognitivni trening Bolj ko na oder človekove in družbene izkuÅ¡nje prihajajo spoznanja o delovanju možganov, čeprav tiho in negotovo, manj je prostora za laži, predsodke, ideologijo in politiziranje. Spoznavamo, da imamo enake nevrone kot bitja z dna evolucijske verige in da smo zgolj pepel davno preminulih zvezd. A mi s temi nevroni preračunavamo spektre oddaljenih galaksij, zremo v svoje lastno rojstvo in smrt in ugibamo o smislu. Možgani so zbir preproste biologije in fizike. To je izziv in priložnost za raziskovalca in zdravnika; v vsakdanjem življenju pa povabilo k skromnosti, ponosu in empatiji. prof. dr. Zvezdan PirtoÅ¡ek predsednik Slovenskega sveta za možgane predstojnik KOBŽ UKC Ljubljana Blaž Bertoncelj in Andreja Podlogar koreografa, plesalca, pedagoga argentinskega tanga Zanimivo je spoznanje, da je bila in je moja pomoč skrbnikom vsaj tako pomembna, če ne včasih Å¡e bolj odločilna za kvaliteto bolnikovega življenja in njegove družine kot pomoč bolniku samemu. Katera spoznanja, kakÅ¡ni občutki mi – kot medicinski sestri – ostajajo po 30-ih letih dela z bolniki s Parkinsonovo in Alzheimerjevo boleznijo? Nekatere bolnike z družino spremljam res že 30 let. Nepričakovano je občutje, da lahko delo z bolniki s težko, neozdravljivo boleznijo možganov, počasi odstira pot tudi k več osebne moči in globalnega humanizma. Nekaj pa je tudi žalosti in včasih težko razumljivo dejstvo, ker nas – ob veliko boljÅ¡ih možnostih zdravljenja – bolniki danes dosežejo veliko težje in dosti kasneje kot pred tremi desetletji. Lidija Ocepek We are faced with two major societal challenges in the domain of brain disease that are likely to have an enormous economic impact if they are not resolved soon. Young people are the target of the major psychiatric syndromes. They kill themselves frequently or can even kill in rare instances because of diseases such as schizophrenia, depression or bipolar illness. A large majority leave the work force and are emotional or behavioural invalids for the remainder of their lives. At the end of life many people spend a decade or more in a state of physical and cognitive decline. They have to be looked after by families or society on a day-to-day basis. As our populations grow so the numbers of people who suffer disability grows. Yet, we have no cures, we do not know what the causes are, and all we can do is to try to alleviate suffering. Now, with the impressive advances in computing, mathematics and engineering we see hope for new ways of discovering what we need to do to help such people. The informatics approach to medical and research data pioneered by the European Commission’s Human Brain Project, in which Slovenia is playing an important part, has a strategy and is implementing it with signs of early success. Keep an eye on the press over the next few years because much will change when the technology is rolled out and medical science has new techniques to meet the challenges of brain diseases, which without innovation and solution will otherwise have grave consequences. Professor Richard Frackowiak Co-director Human Brain Project Ecole Polytechnique Fédérale Možgani nam omogočajo, da živimo, čustvujemo, mislimo in se vključujemo v naravno in kulturno okolje. Ali nam bodo omogočili tudi samospoznanje? prof. dr. Olga Markič Nevroznanstvene raziskave o zgradbi in delovanju možganov, ki so se razmahnile v zadnjih dveh desetletjih, so nedvomno zelo dobrodoÅ¡el prispevek k boljÅ¡emu razumevanju nas samih in sveta, v katerem živimo. Pri tem pa se mi zdi pomembno, da nevroznanstveniki ne dovolijo, da bi jih zaslepil blišč trenutne uspeÅ¡nosti, in se skuÅ¡ajo vzdržati preveč določnih in poenostavljajočih sklepov. Vse prerado se namreč zgodi, da se to, kar je v nekem zgodovinskem kontekstu videti »samoumevno« in »razvidno«, že generacijo kasneje izkaže za neutemeljeno, celo naivno. Nesporno je, da nas lahko delovanje možganov nauči ogromno; a ne gre pozabiti, da so možgani brezÅ¡ivno vpeti v ostale telesne sisteme, kakor tudi Å¡irÅ¡e naravno in družbeno okolje, ki vsi igrajo nepogreÅ¡ljivo vlogo pri razumevanju uganke, ki je človek. V poplavi bleščečih se in pisanih slik možganov se je včasih dobro spomniti stare ljudske modrosti, ki pravi, da ni nujno zlato vse, kar se sveti. dr. Sebastjan Vörös, filozof Filozofska fakulteta UL Čeprav vemo o tem zelo malo, je ravno dovolj, da zadnja leta ne govorimo več le o bolezenskem konceptu odvisnosti, pač pa celo o bolezni možganov. Že samo to dejstvo lahko ogromno pripomore k spreminjanju odnosa družbe in samih odvisnikov do odvisnosti, k opuščanju zastarelega moralističnega pristopa in k sprejemanju sodobnejÅ¡ega, bolj humanega. To je razbremenitev, ki je nujno potrebna pri obravnavi odvisnosti. Tako lahko na zdravljenje odvisnosti gledamo kot na jačanje evolucijsko mlajÅ¡ega dela možganov – to je možganske skorje, da bo s svojimi viÅ¡jimi psihičnimi funkcijami »premagala« hedonistične centre v evolucijsko starejÅ¡ih možganskih centrih, ki so se tako »navezali« na psihoaktivno snov, da jo poskuÅ¡ajo na vse načine obdržati. V ta namen »zlorabljajo« tudi »mlajÅ¡e« možgane za ustvarjanje obrambnih mehanizmov. Ozaveščanje smiselnosti človekovega življenja, prepoznavanje motivov in potreb ter učenje učinkovitih vedenj so naloge, ki jih v času zdravljenja in rehabilitacije dajemo možganski skorji, da ponovno vzpostavi takÅ¡no delovanje organizma, ki dela posameznika zdravega in zadovoljnega – brez pomoči psihoaktivnih snovi. prim. Darja Boben Bardutzky, psihiatrinja Psihiatrična bolniÅ¡nica Vojnik Oddelek za zdravljenje odvisnosti Zanimivo, da možganov niti ne čutimo, niti se jih ne zavedamo, so pa glavni koordinator naÅ¡ega telesa, ravnanja, reagiranja, ustvarjanja, celo čustva nam uravnavajo. Pravzaprav se v nas ne zgodi skoraj nič, ne da bi bili v to »vpleteni« možgani. Res prava večfunkcijska naprava – vse v enem, le povezave do fizične izvrÅ¡itve ukazov morajo biti ves čas aktivne. Pred petimi leti sem se ponesrečil in si poÅ¡kodoval hrbtenjačo. Kar se mi je pred tem zdelo samoumevno, je postalo neizvrÅ¡ljivo. Od poÅ¡kodbe navzdol je gibanje...